SREDNJA TEHNIČNA ŠOLA ZA TELEKOMUNIKACIJE
SREDNJA STROKOVNA EKONOMSKA ŠOLA
 
TELEKOMUNIKACIJE
EKONOMIJA
ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
 
 

RSS

Navodila


PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE ŠTUDENTOV ŠTUDIJA TELEKOMUNIKACIJ - KI NISO V DELOVNEM RAZMERJU



1.
UVOD – NAVODILA MENTORJEM IN ŠTUDENTOM

Glavna naloga kadrovske politike vsakega podjetja je pridobivanje, razvijanje in pripravljanje kadrov za potrebe uresničevanja osnovnih ciljev podjetja, oziroma organizacije. Zato naj bo praktično izobraževanje usmerjeno, načrtno delo, s ciljem vpeljevanja in usposabljanja študentov za delo.

Študenti morajo v skladu s študijskim programom opraviti 400 ur praktičnega izobraževanja v prvem in 400 ur praktičnega izobraževanja v drugem letniku. Opravljajo ga lahko v gospodarskih družbah, zavodih, državnih organih, lokalnih skupnostih in drugje, kjer se ukvarjajo s telekomunikacijami in sicer z: 
     - načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem elektronskih komunikacijskih omrežij in naprav,
     - načrtovanjem, uporabo in vzdrževanjem multimedijskih sistemov, ali
     - trženjem in prodajo elektronskih komunikacij, storitev in naprav.

Pri tem je pomembno, da ima gospodarska družba razvito tisto strokovno področje, ki ustreza smeri oziroma modulu študija posameznega študenta.
Študent mora celotno praktično izobraževanje opraviti v gospodarski družbi, ki ima ustrezno razvito strokovno področje njegove smeri študija. S praktičnim izobraževanjem naj bi študent spoznal in se naučil znanj, veščin in izkušenj, ki mu bodo v njegovem bodočem poklicu omogočale kvalitetno in učinkovito delo v stroki. Praktično izobraževanje predstavlja povezavo med teoretičnimi vsebinami posameznih predmetov in praktičnim delom v resničnih delovnih razmerah. V tem procesu sodelujejo študent, gospodarska družba in višja šola kot enakovredni partnerji.

Pri praktičnem izobraževanju študentov sodelujejo mentorji iz delovnega okolja, (skrbijo za koordinacijo in vsebinski potek praktičnega izobraževanja študenta) in predavatelj – organizator praktičnega izobraževanja na višji strokovni šoli, ki je zadolžen za koordinacijo in izvedbo predpisanih vsebin programa. Organizator praktičnega izobraževanja na šoli usklajuje, nadzira in ocenjuje praktično izobraževanje posameznega študenta.

POGODBA ZA PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE

Na podlagi izpolnjene IZJAVE delovne organizacije (obrazec VSŠ-P-12) šola pripravi pogodbo o praktičnem izobraževanju v treh izvodih. Podpisniki pogodbe so študent, odgovorna oseba v podjetju in organizator praktičnega izobraževanja v šoli. Vsak od podpisnikov dobi en izvod pogodbe.


2. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA in MENTORJA

Obveznosti in naloge študenta:

  • izdela seminarsko ali projektno nalogo z zagovorom,
  • pripravi poročilo o praktičnem izobraževanju iz katere morajo biti vidne pridobljene kompetence za posamezni modul.

Obveznosti in naloge mentorja:

  • spremlja in usmerja študenta med praktičnim izobraževanjem,
  • skrbi za strokovni razvoj študenta in mu nudi potrebno pomoč,
  • oceni delo študenta na praktičnem izobraževanju in poskrbi za potrebno dokumentacijo.

SEMINARSKA NALOGA je samostojna strokovna obdelava tematike, ki si jo študent izbere sam ali v dogovoru z mentorjem. S seminarsko nalogo študent pokaže teoretično in praktično znanje ter sposobnost za uporabo domače in tuje literature. Pri pisanju naloge si študent pomaga s študijem strokovne literature, internih gradiv delovne organizacije, prospektov in člankov, ogledom videokaset na izbrano tematiko in s pomočjo svetovnega spleta.

PROJEKTNA NALOGA je strokovni tekst, v katerem študent opredeli konkreten problem in njegovo projektno obdelavo. Projekt je časovno in ciljno usmerjena dejavnost z določenim namenom. V projektni nalogi je zato treba za izbrani problem opredeliti trajanje projekta, potrebne vire, izdelati terminski časovni plan, opredeliti stroške in podobno. Namen projektne naloge je oblikovati študentov kreativni in ustvarjalni prispevek k reševanju določenih problemov v organizaciji. Oblika projektne naloge je še posebej primerna, kadar v organizaciji pripravljajo nove aktivnosti (uvajanje novega izdelka, storitve, pridobivanje certifikata kakovosti, zmanjševanje stroškov,...). Študent izkazuje s projektno nalogo usposobljenost interdisciplinarnega povezovanja različnih področij in teorije s prakso. Kaže pa tudi svoje organizacijske sposobnosti za organiziranje in vodenje projektov.

Seminarska ali projektna naloga morata obsegati najmanj 15 strani in napisani v skladu z navodili za pisne izdelke (glej spletno stran, pod knjižnica – navodila). Pisni izdelek pregleda in oceni mentor na praktičnem izobraževanju.

POROČILO MENTORJA
Ob koncu izobraževanja mentor izpolni poročilo (obr. VSŠ-P-14-1). Poročilo mentorja je dokument, s katerim mentor poda oceno pisne naloge, poda svoje mnenje o delu študenta in predlaga oceno praktičnega izobraževanja /oceno 5-10/. Mentor izpolni poročilo v dveh izvodih, enega dobi šola, drugi ostane delovni organizaciji.

POROČILO ŠTUDENTA
Študent izpolni (obr. VSŠ-P-13-1) in ga skupaj z izvodom pisne naloge in poročilom mentorja dostavi organizatorju praktičnega izobraževanja na šoli.


3. OCENA IZ PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA IN KREDITNO VREDNOTENJE

Končno oceno praktičnega izobraževanja tvorijo ocene seminarskih/projektnih nalog (obveznih in izbirnih pri posameznih predmetih), seminarske/ projektne naloge iz praktičnega izobraževanja in predlog ocene mentorja na praktičnem izobraževanju. Skupno oceno določi predavatelj - koordinator praktičnega izobraževanja na šoli. 

Skupno število kreditnih točk za PRI 1(prvi letnik) in PRI 2(drugi letnik) je seštevek kreditov iz obveznosti (modulov prvega in drugega letnika, kot je razvidno iz tabele).

Skupno število kreditnih točk: 1. letnik (13 KT), 2. letnik (13 KT)

Letnik

Obvezni seminarski nalogi

Izbirna semin./projektna naloga

M1

M2

M3

M4

M5

M6*

M7*

M8*

1

3KT

1

VDO in PDO

4KT

1

GTK ali TKI-I ali PKS

6KT

2

EKS
EKP

4KT

2KT

2

MMT ali AVS

7KT

2

ŠIO ali TNA

7KT

2

TRS ali PRO

7KT



4.
CILJI PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Usmerjevalni in operativni cilji praktičnega izobraževanja za 1. in 2. letnik, so zapisani v katalogih znanj.

Letnik

Kratica

Število ur

Katalog znanja

1.

PRI 1

400

splošni

2.

PRI 2

400

so razčlenjeni po izbirnih modulih